Narava je pomembna

Biotska raznovrstnost je raznolikost življenja na Zemlji. Ta mreža živih bitij je srce narave, ki prečiščujejo vodo, ki jo pijemo, oprašujejo naše pridelke, čistijo zrak, ki ga dihamo, uravnavajo podnebje, ohranjajo našo zemljo plodno, nam pripravljajo zdravila in ustvarjajo številne osnovne gradnike za industrijo.

A kljub temu naravo izgubljamo bolj, kot kadar koli prej

Vsi znanstveniki se strinjajo: naravo izgubljamo bolj, kot kadar koli doslej, v vseh delih sveta. Ta izguba je tesno povezana s podnebnimi spremembami in je del splošne ekološke krize. Učinek izgube biotske raznovrstnosti je že viden in se bo z nadaljevanjem trendov samo še povečeval.

Ste vedeli?

  • Ravnanje človeka je do danes znatno spremenilo tri četrtine kopenskega in dve tretjini pomorskega okolja.
  • Pridobivanje in obdelovanje materialov, goriva in hrane povzroča 90 % izgube biotske raznovrstnosti in polovico vseh izpustov toplogrednih plinov.
  • Za izpolnjevanje potreb, ki jih imamo vsako leto do narave, bi danes potrebovali 1,6 Zemlje.

Zakaj torej izgubljamo biotsko raznovrstnost?

K izgubi biotske raznovrstnosti prispevajo izguba življenjskih prostorov, čezmerno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. A osnovni vzrok ostaja človekovo netrajnostno ravnanje. Naše zahteve po novih virih povzročajo krčenje gozdov, spreminjajo vzorce izkoriščanja zemlje in uničujejo naravne življenjske prostore po celem svetu.  

V Evropi so glavni vzrok izgube biotske raznovrstnosti spremembe pri izkoriščanju površin. Kmetijstvo in gozdarstvo postajata intenzivnejša in vključujeta več kemikalij ob hkratnem zmanjševanju prostora med polji in manj raznolikih pridelkih. To pomanjkanje raznolikosti zmanjšuje število žuželk in z njimi tudi ptic.

Tudi mesta in urbana območja so se močno razširila ter tako odvzela prostor naravi. In ko narava zaradi kmetijskih zemljišč in razvoja mest nima prostora, pride do izgube biotske raznovrstnosti.

Pa je biotska raznovrstnost dejansko pomembna?

Izguba biotske raznovrstnosti je nevarna za našo družbo in gospodarstvo. Tu gre za:

  • poslovni izziv, saj naravni kapital zagotavlja osnovne vire za industrijo,
  • varnostni izziv, saj lahko izguba naravnih virov, posebej v državah v razvoju, vodi v konflikte,
  • podnebni izziv, saj uničenje naravnih življenjskih prostorov pospešuje globalno segrevanje,
  • izziv, povezan z varnostjo hrane, saj igrajo opraševalci ključno vlogo v našem prehranskem sistemu,
  • etični izziv, saj izguba biotske raznovrstnosti prizadene najrevnejše, zaradi česar se neenakost samo še povečuje,
  • medgeneracijski izziv, ker zanamcem jemljemo ključen vir za preživetje,
  • moralni izziv, saj ne bi smeli uničevati planeta, na katerem živimo,
  • zdravstveni izziv, ker narava izboljšuje kakovost zraka, zmanjšuje izpostavljenost onesnaževalcem in ohlaja naša mesta.

Ste vedeli?

  • Do 300 milijonom ljudi zaradi izgube obalnega življenjskega prostora in njegove zaščite že grozi večja nevarnost poplav in orkanov
Kaj lahko narediš?
Generic placeholder image

Kako lahko to izgubo preprečimo?

Znanstveniki pravijo, da bo prihodnjih deset let ključnega pomena. Svoj način življenja – vse od našega energetskega sistema in načina izkoriščanja zemlje do stavb, mest, prevoza in hrane  moramo korenito spremeniti, da bi do leta 2050 ali že prej dosegli skoraj ničelno stopnjo izpustov. Evropski zeleni dogovor je odziv EU na to krizo.

Večina potrebnih tehnologij že obstaja, vendar jih moramo začeti uporabljati širše. Vpeljati jih moramo hitro, uporabljati čistejše vire energije, odpraviti krčenje gozdov, boljše izkoriščati zemljo in preiti na trajnostno kmetijstvo. Več podjetij se mora začeti zavedati, da so na področju prehrane, tekstilnih izdelkov in gradbenega materiala odvisna od naravnih virov. Sprejeti morajo modele potrošnje in proizvodnje, ki podpirajo ohranjanje in trajnostno izrabo biotske raznovrstnosti.

Kako Evropa pristopa k reševanju te težave?

Evropa se kot del novega evropskega dogovora v novi strategiji za biotsko raznovrstnost trdno zavezuje trem prioritetam: zaščiti biotske raznovrstnosti pred nadaljnjo škodo, odpravljanju že nastale škode in zagotavljanju, da so vsa druga relevantna področja politik zasnovana na skrbi za biotsko raznovrstnost.

EU je mednarodno gledano močna podpornica zaščite biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov. V državah v razvoju letno namenja več kot 350 milijonov evrov za programe, ki se neposredno osredotočajo na biotsko raznovrstnost, in programe, ki biotsko raznovrstnost vključujejo v delovanje drugih sektorjev. V letu 2018 je na primer EU financirala 66 zaščitenih območij v 27 državah podsaharske Afrike.

Želja Evrope je, da bi se svetovni voditelji spomladi 2021 v Kunmingu na Kitajskem dogovorili o skupnem cilju za zaščito biotske raznovrstnosti. Ta bo enakovreden pariškemu cilju 1,5 °C. Na tem 15. srečanju konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD COP 15) bo preverjen napredek pri doseganju trenutnih ciljev biotske raznovrstnosti na svetu, prav tako pa se bodo povečale ambicije za prihodnjih deset let.

Generic placeholder image

Kaj lahko naredim jaz?


Državljani

Podjetja

Številna podjetja se že zavedajo pomembnosti ocene, vrednotenja in prevzemanja odgovornosti za svoj vpliv ter svoje odvisnosti od naravnega kapitala in ekosistema. Razumejo, kako jim to lahko pomaga oceniti finančno tveganje in določiti celovito trajnostno metriko za 21. stoletje.

Prednosti za podjetja vključujejo:

  • dolgotrajno sposobnost ohranitve poslovnih modelov,
  • prihranek stroškov,
  • povečanje operativne učinkovitosti,
  • povečanje tržnega deleža,
  • dostop do novih trgov, izdelkov in storitev,
  • napovedljive in stabilne dobavne verige in  
  • boljše odnose z deležniki in strankami.

Vodilna finančna podjetja v Evropi razvijajo metodologije za razvoj svojega vpliva na portfelj.

Več podjetij mora sprejeti modele potrošnje in proizvodnje, ki podpirajo ohranitev in trajnostno izrabo biotske raznovrstnosti. Pristop, prijazen do biotske raznovrstnosti, jim bo pri strankah ustvaril dobro ime in vsem omogočil nove tržne priložnosti.

Pridružite se platformi za poslovanje in biotsko raznovrstnost in izkoristite izkušnje drugih: https://ec.europa.eu/environment/biodiversity/business/index_en.htm

Mesta

Sodelujte v Evropskem zelenem tednu!

Od sredine septembra do oktobra bodo po celi Evropi potekali številni dogodki. Naslovili bodo številne izzive, povezane z naravo in biotsko raznovrstnostjo.

Omogočili vam bodo izmenjavo mnenj, učenje in vplivanje na področja, ki vam veliko pomenijo. Zakaj ne bi sodelovali na dogodku v svoji bližini ali pa se pridružili gibanju #EUGreenWeek na družbenih omrežjih?

Bruseljske konference se lahko udeležite tudi s pomočjo spletnega pretakanja.